Slovenski festival fantazijske književnosti je mimo. Hecali smo se, da imamo prvi, tradicionalni, tovrstni slovenski festival. Slovenija se je tudi v praksi pridružila dogajanju v regiji, ki podpira razvoj sodobne fantazije, vzpostavili smo odlične pogoje sodelovanja in povezovanja.
V soboto dopoldne smo debatirali o festivalih v regiji, dragoceno je bilo deljenje izkušenj s festivali, ki so na sceni že preko 10 let. V naslednji temi smo se posvetili znanstveni fantastiki. Prof. dr. Zoran Živković je izpostavil, da je znanstvena fantastika eden od dveh pomembnih literarnih smeri 20. stoletja (drugi je magični realizem), obe smeri sta ostali v 20. stoletju. Navedel je nekaj dokazov o tem, zlasti študije ameriških literarnih strokovnjakov. Znanstvena fantastika je ena od smeri znotraj fantastike, ki je bila in bo. Ravno v tem času nastajajo nove smeri, ki so nam bile izredno zanimive. Pionirjem nove fantastike je skupno to, da literarni kritiki nimajo idejo, kam in kako jih uvrstiti, a v njih prepoznavajo literarno vrednost.
V Knjigarni Antika smo predstavili novo Supernovo in njen pomen za sodobno slovensko fantastiko. Tukaj pride do izraza pomanjkanje kakovostnih slovenskih avtoric in avtorjev, kar je na eni strani posledica uspešnega angloameriškega jezikovnega kolonializma (vsi bi radi pisali v angleščini, a bralci izključno angleščine sčasoma izgubijo sposobnost kakovostnega izražanja v slovenščini), a na drugi strani je tu ignoranca literarne javnosti do domačih fantazijskih del in pavšalno enačenje fantazije z mladinsko, otroško in trivialno literaturo. Vsak od nas, domačih avtorjev, je navedel o tem kakšno prisrčno anekdoto. Zatem so tuji gostje predstavili svoje delo in literarne dosežke svojih festivalov.
Osrednji dogodek je bil literarni večer s posebnim gostom prof. dr. Zoranom Živkovićem, ki je bil vsebinsko izredno bogat, kajti profesor je tudi izjemni literarni teoretik, poznavalec sodobne fantastike in v svetu izjemno cenjen pisatelj, saj ga primerjajo z največjimi svetovnimi pisatelji. Pri tem smo si ogledali nekatere TV nanizanke, posnete po njegovih delih in poslušali BBC radijsko igro. Izpostavil je, da ima doma, v Srbiji, manjši pomen, kot izven Srbije, na razvitih literarnih trgih, kajti nihče ni prerok v svoji deželi.
V nedeljo smo predstavili tematski razpis za FANFEST 2, ki bi naslednje leto konec septembra. Dogovorili smo se za mednarodno žirijo, saj bodo med žiranti priznani pisatelji iz regije. Sledil je panel o samozaložniških servisih, kjer je prof. Živković podelil svoje bogate izkušnje, kako si ustvariti možnost za uspeh na angloameriškem trgu. Prvo pravilo - delo ti mora prevesti nekdo, ki mu je angleščina materin jezik. Ta vložek (kar zajetna vsota) je nujen, a če zaupaš v svoje delo, je to produktivni vložek. Tudi pisanje v angleščini za nekoga, ki mu to ni materin jezik, ima precej manj upanja od profesionalnega uvoda. Sam je svoj prvi prevod, navkljub odličnemu znanju angleščine, zaupal profesionalnemu prevajalcu, kajti tamkajšnji založniki so občutljivi na jezikovne nerodnosti. še tako odlično delo roma v koš za reciklažo, če se vidi, da je delo neustreznega prevajalca.
Zadnja tematika je bila literarna kritika v fantastiki. Tudi pri tem panelu je prof. Živković iznesel obilje koristnih informacij in podebatirali smo o zagatah literarnih kritikov, ki jim je fantazija tuja, oziroma so o njej pomanjkljivo informirani. Poudaril je, da je od vsega leposlovja nekako 70% tako ali drugače fantazijske. Če nekdo reče, da je fantazija samo trivialna literatura, pokaže, da ni ravno strokovnjak, kajti o Kafki, Lemu, Bulgakovu, Murakamiju in še komu bi težko rekli, da so njihova dela trivialna literatura. Je pa res, da je v fantaziji, kot tudi povsod drugod, nekako 95 % trivialne literature, a 5% je tisto, kar bo prestalo zob časa. S trivialno literaturo seveda ni nič narobe, saj ima svoj namen in vlogo.
Druga zanimivost je bila izrečena glede usposobljenosti za pisanje. Vrhunski pisatelj ne potrebuje doktorata iz književnosti, kot tudi dober šofer ne potrebuje doktorata iz motoroznanstva. Seveda pa je vsako teoretično znanje koristno in dober pisatelj se zagotovo izobrazi glede osnov, potrebnih za literarni razvoj. Najprej je potreben talent in učenje pisateljskih veščin, kar se pridobi iz izkušenj. Tudi glede prakse pisanja sodobnih študentov kreativnega pisanja je iznesel nekaj anekdot.
Več o festivalu bo v novem JeJ.