Nekaj o festivalskem dogajanju.
Celjsko literarno društvo smo v soboto in nedeljo, 22. in 23. septembra izvedli 2. Fanfest, slovenski festival fantazijske književnosti. Festival je zastavljen kot literarni dogodek za slovenske avtorje in ljubitelje slovenske fantazijske književnosti. Večji del dogajanja je namenjeno širši javnosti, manjši pa, v obliki delavnic, predvsem avtorjem.
Letos smo imeli nekaj težav z boleznimi. Zaradi bolezni sta odpovedala udeležbo starosti slovenske ZF, Miha Remec in dr. Edo Rodošek. Gospoda sta stara 86 in 90 let. Dan pred festivalom in na dan festivala je viroza v posteljo položila še Tatjano Jamnik iz KUD Police Dubove in Aleksandro Jelušič, soavtorico Remčeve Ptujske trilogije. Ta del smo prestavili na drugo leto, ko bo trilogija popolnoma dokončana.
Namesto Tatjane Jamnik je v nedeljskem programu sodelovala uveljavljena prevajalka Alenka Jovanovska (KUD Polica Dubova).
Sobota, 22. 9. - Knjigarna in antikvariat Antika ob 16.30V Knjigarni in antikvariatu Antika, v intimnem vzdušju butične knjigarne, smo se posvetili sledečemu:
- Tihomir Jovanović Tika iz Srbije je predstavil regionalno zasnovan literarni projekt Regia Fantastica, namenjen avtorjem iz območja nekdanje Jugoslavije, saj smo si jezikovno dovolj blizu. Letošnja zbirka, Regia Fantastica 3, je bila posvečena 50 obletnici prve izdaje Ali androidi sanjajo električne ovce Philipa K. Dicka in enaki obletnici znamenitega in v mnogočem prelomnega ZF filma Odiseja 2001. V zbirki sta sodelovala tudi dva slovenska avtorja.
- Nadaljevali smo s predstavitvijo Supernove 4 in 5. Ker so bili na voljo izvodi obeh številk, se je Bojan Ekselenski omejil samo za kratek prerez vsebine. Omenil je tudi temo številke 5, lanski festivalski razpis, Fantastična antična Celeia. Objavili smo štiri kakovostne zgodbe iz treh držav.
- Nagrade supernova so sveža novost na slovenski literarni sceni. Razen (pre)zgodnjega poskusa z Drejčkovimi nagradami, v Sloveniji nimamo nagrad za domače fantazijsko ustvarjanje, čeprav imamo precej kakovostnih avtorjev.
- V letu 2018 so bile nagrade supernova prvič podeljene na festivalu ZF-ja Meteorita. Komisija v sestavi Tatjane Jamnik (KUD Polica Dubova), Matej Meterc (Meteorita) in Bojan Ekselenski (Celjsko literarno društvo) so izmed objavljenih zgodb v Supernovah 1 do 4, izbrali pet zgodb, ki izstopajo po kakovosti. Odločili so se, da bodo izbor v bodoče razširili še na Življenje in Tehniko, ki je poleg Supernove edina serijska publikacija, ki objavlja domača fantazijska dela. Seveda smo odrti tudi na druge vire. Edini pogoje – zgodba mora biti napisana v slovenščini.
- Kot zadnja točka programa v Antiki je bila Ptujska trilogija, nadaljevanje Remčevega Mitrejinega kodra. Trilogija je v fazi tik pred izidom in bo odlična tema za naslednji festival.
Sobota, 22. 9. - Celjska kulturnica ob 19hV Celjski kulturnici je bil osrednji javni festivalski dogodek, literarni večer z uglednim in mednarodno priznanim pisateljem prof. dr. Zoranom Živkovićem.
Slavnostni govornik je bil velik ljubitelj fantazijske literature, knjig in branja, predsednik Državnega zbora RS, mag. Dejan Židan. Njegov govor je slikovito opisoval ljubezen do knjig, branja in fantazijske književnosti.
Prof. Živković je predstavil svoj novi prevod,
First Contact and Time Travel: Selected Essays and Short Stories (
https://www.springer.com/gp/book/9783319905501) ki je izšel pri znameniti založbi Springer. Tam najdete v angleščini še nekaj Živkovićevih strokovnih knjig. Ta knjiga je prva v novi seriji, kjer bo literarna teorija dopolnjena s prozo.
Prebral je zanimivo zgodbo
Astronom, ki se poigrava s časovnim potovanjem.
Zatem je prebral še zanimiv prispevek, ki bo objavljen v novembrski številki priznane literarne revije
World literature Today What to read now Rereading Demons and The Brothers Karamazov.
Sledil je družabni večer.
Nedelja, 23. 9. - Celjska kulturnica ob 10hZa avtorje je bil verjetno najpomembnejši dogodek delavnica Kako začeti (fantazijsko) zgodbo, ki jo je vodil prof. Živković. Za delavnico so člani našega društva pripravili kar precej prispevkov in prof. Živković se je po krajšem uvodu posvetil enemu od temeljev kakovostne proze – ekonomiji pisanja. Mimogrede je omenil, da v ZDA obstajajo delavnice, kjer ljudi učijo, kako kratko zgodbo na 30 straneh razširiti v roman. Ponekod celo uredniki zahtevajo »odebelitev«, pač v službi zaslužka. Tudi Murakamiju se je to zgodilo. V praksi ekonomija pisanja pomeni, da se iz besedila odstranijo vse nepotrebne besede. Kakovostna proza je tista, ki je sposobna zgoščeno prenesti slike literarnega dogajanja v pisano besedo. Predlagal je branje kratkih zgodb Antona Pavloviča Čehova in pozne romane Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega (zlasti
Demoni in
Bratje Karamazovi). Vsekakor smo izvedeli, da amputacija odvečnih besed ne boli ...
Zadnja programska točka je bila posvečena prevajanju. Uveljavljena prevajalka Alenka Jovanovski iz KUD Police Dubove nam je, skupaj s prof. Živkovićem, predstavila, kako pridemo do kakovostnega prevoda v tuj jezik. Najpomembnejše je, da prevaja materni govorec, a izvornega mora dobro poznati. Torej, v angleščino lahko prevaja nekdo, ki mu je materin jezik angleščina, a se je odlično naučil slovenščine. Če ni takoj pri roki materni govorec, prav pride prevod nekoga z dobrim znanjem ciljnega jezika, a delo mora dokončati materni govorec. Tu ni bližnjic do kakovostnega prevoda. Seveda mora biti prevajalec tudi poznavalec področja, ki ga prevaja, sicer lahko navkljub jezikovnim veščinam pride do neprijetnih situacij.
To bo veljalo, dokler ne bomo vsi imeli v ušesih ribe babilonke, ki medsebojno brezhibno prevaja vse jezike. Takrat bo poklic prevajalca ukinjen. V Google prevajalnik je lahko samo pomoč, ne pa temeljno orodje prevajanja.
Zaključek smo imeli na Celjski koči in se razšli z obljubo, da se drugo leto znova snidemo in nadaljujemo tam, kjer smo letos končali.
