Knjige, takšne in drugačne

[Boki]

Delo, kot je Dune je bilo težko prevajati. Večkrat je treba v službi tekoče pripovedi skleniti kakšen prevajalski kompromis. Vsebina je precej zgoščena in se mora brati precej pazljivo. Pač poslastica. Danes bi verjetno vse skupaj obsegalo precej večje število strani.  Za ilustracijo - v ZDA imajo delavnice, kjer se učijo pripoved razvleči, a da pri tem ne trpi sama zgodba.

[Ulmiel]

Ok! Razmišljam, če bi si zaslužilo svoj topic, ampak naj bo zaenkrat tu. Odkrila sem VigeVageKnjige https://vigevageknjige.org/. Kaj je to, me vprašate (in če ste samo zamahnili z roko, kao kje sm bla zadnjih n let, da to je splošno znano dejstvo, vas bom tepla, ker niste povedal!!)? Naša neodvisna založba, ki izdaja stripe in risoromane. In jst sm tolk navdušena, da moram delit to s svetom!!!



Risoromani (njihova skovanka za graphic novels) tekmujejo tudi za besedo leta 2018, btw!

Kakorkoli že. I am super excited!! Zase sem naročila tri dela, za nečake dva, ki sta primerna za otroke, ki se učijo bralnega razumevanja.

Začela sem s Peščenim gradom, ker je sci-fi, in ajd, dejmo začet na relativno domačem terenu. Stvar je dobila nagrado za sci-fi risoroman leta 2011 v Franciji.
Kratek opis s spleta:
Letalo v letu, denimo, ali ladja sredi morja – konstelacija potnikov na krovu je neponovljiva, edinstvena; točno ti ljudje ne bodo najbrž nikoli več delili istega časa in prostora. V tej ideji je nekaj vznemirljivega, hkrati pa vzbuja tesnobo, saj nujno evocira minljivost. Na tovrstni točki iztaknjenosti gradi Peščeni grad: na morski obali se na lep poletni dan naključno sreča nekaj ljudi. V naslednjem hipu jih poveže zanimanje za truplo, ki ga naplavi morje. Kmalu presenečeni ugotovijo, da so se znašli v zanki, v pasti, iz katere verjetno vodi le en izhod. Kako se bodo, vsak zase in kot skupina ljudi, odzvali?

Top zadeva, super narisana (na VVK lahko vidite tudi kakšno stran iz knjige), požreš na mah. Nenavadna zgodba, nekako celo branje čutiš nelagodje ob dogajanju.


Nadaljevala sem z draguljem. Prepovedani sad. Če obstaja seznam knjig, ki bi jih moral čisto res vsak prebrat, pa najbrž bi moralo biti kakšno obvezno čtivo v srednji šoli, je to za na ta seznam, majkemi. Spet z njihove strani:

Osnovno vprašanje te knjige se glasi: “Ženski spolni organ – kaj je to?” Že spričo dejstva, da obstaja delo – in povrh vsega še risoroman – na to temo, se dvigne marsikaka obrv, kar zgolj še enkrat več potrjuje, da in zakaj ga nujno potrebujemo; tudi v slovenskem prevodu.
Prepovedani sad (Kunskapens frukt, 2014) namreč zgodovinskim, medicinskim, psihoanalitičnim in sociološkim teorijam, vobče sprejetim dejstvom ter bradatim in kosmatim mitom vsem po vrsti natakne – narekovaje.
Gre za risoroman, ki angažirano ter duhovito zastavlja bistvena vprašanja. S prepletanjem številnih ključnih tem, denimo (zgrešenih) interpretacij ženske želje in užitka ali strahu in predsodkov zoper menstruacijo, razloži razliko med pojmoma vagina in vulva, se obregne ob Rajski vrt, kalibre freudovskega tipa, dejansko velikost ščegetavčka ter moško prevlado – tudi s sodobnimi referenčnimi točkami.

Genijalna zadeva. Fair warning: knjiga bo počasi pošla, zdaj gre v donatis (kar ni ponatis in je manjše število izdaj!) in pol je to to. Totalno priporočam.

In kaj me še čaka? Rdeča Rosa, biografija Rose Luxemburg v risoromanu. A NI TO TOTALNO BEYOND AWESOME?!?! Risoroman imamo o življenju Rose Luxemburg! 

Rosa Luxemburg (1871–1919) ni le ena največjih ikon politične levice, marveč tudi izjemna ženska, borka za pravice žensk in revolucionarka, ki je ključno zaznamovala svoj čas. Vpliv njene filozofske misli, ki je prežemala vse elemente njenega življenja, se skoraj sto let po njeni smrti odločno krepi.
Tako njeno razumevanje ekonomskih procesov v družbi kot njen neomajni boj zoper vojno je z osupljivo natančnostjo mogoče prenesti v sedanjost, kar le še enkrat več priča o vitalnosti njene kritične misli.

V glavnem. Odkritje, ki mi je polešalo mesec. Seveda je vse ostalo na seznamu želja in počasi a zagotovo dobim v svoje krempeljčke. Če vas zanima, imajo v vsaki sezoni res zanimiva dela, mal pobrskite.

Berete kaj risoromane, ki niso stripi, sci-fi ali mange? Kakšno pripročilo?

[Ulmiel]

FYI Rdeča Rosa je vse kar sem upala in pričakovala in še več.


Res totalno priporočam. Za naslednjo sezono imajo tudi čist noro hude naslove v nastajanju, prvič tudi risoroman slovenskih avtorjev! Če vas kaj mika, poglejte, lahk tud prinesem da mal prelistate

[u.]

Prepovedani sad sem dobila v branje (dokler ne pride moj izvod, ker sem si ga morala takoj naročit. hvala, Berto!). Delim navdušenje! Definitivno knjiga, ki bi jo morali prebrati vsi!!

[erunno]

Ker imam prepevlike tace, sem na facebooku pripopal preden sem končal svoje poročilo o svoji novi knjigi, bom tukaj ponovni pripoal celotno verzijo (ter za tistih nekaj, ki ne spremljajo naše skupine na facebooku).




[/size]MORTAL ENGINES

"You aren't a hero, and I'm not beautiful, and we probably won't live happily ever after," she said. "But we're alive, and together, and we're going to be all right.

- Philip Reeve, Mortal Engines
Knjiga je popolnoma nepresenetljivo neprimerljivo boljša od filma, ki je bil posnet po njej. Knjiga je lahko branje, pri 320 straneh ne pretirano dolga. Glavni liki (protagonisti in glavni antagonisti) imajo jasne motivacije (zaradi kondenzacije je prišlo da so v filmu nekateri liki opazno drugačni). Glavni lik ni 30letnik ki se pretvarja da je najstnik ampak je najstnik, ki je kot dobesedni in figurativni zgodovinar ujet v togi razredni ureditvi, kjer ne glede na trud in uspeh bo vedno tretjerazredni zgodovinar. Kot tretjerazredni zgodovinar niti ni mišljeno, da bi imel priložnosti za kakršen koli uspeh, zato raje sanjari. Na slošno se knjiga naslanja na drugi imena svojega žanra (steamPUNK) - tj. distopičen svet, v kateremu so liki igralci, ki so brez moči premeniti ureditve, svet v katerem bo ne glede na trud in uspehe junakov ali negativcev vedno distopičen. V temu primeru je to svet pisočletja po globalni apokalipsi ki je končno prilezel do tehnološke ravni, da se mu lahko v širšem smislu lahko reče stempunk. To svet mestnega darwinizma (ki verjetno namenoma spominja družbeni darvinizem) - za tiste, ki niste videli niti trailerja za film: mesta so celotna na kolesih ali gosenicah in potem večja mesta jejo manjša. Preživeje najmočnejših in podobno. Zelo razsveljen sistem, seveda samo iz vidika veliki in uspešnih in ne z vidika podjarmljenih ki nikoli ne vidijo svetlobe dneva.
Knjigo osebno priporočam, bom kupil še (jih je trije v tem quintetu, plus prequel triologija).

[Zurbag]

Na društven mail nam je pisal nizozemski pisatelj, ki je spisal svojo prvo delo v angleščini. Posredujem, če koga zanima

Povzetek:
Four Inklings - Tolkien, C.S. Lewis, Charles Williams and Owen Barfield - go on a walking tour together during four days in May, 1938. They walk in the footsteps of the poet Samuel Taylor Coleridge through the Quantock Hills in Somerset and into Exmoor. They walk and talk with rucksacks on their backs, rain or shine, up- and downhill, through forests and moorland, smoking their pipes and drinking their beer. Never missing a pub. Tolkien has the first chapters of 'The Next Hobbit' (later: Lord of the Rings) on his mind, C.S. Lewis is halfway his science fiction trilogy, Charles Williams works on a poem about the Arthurian Legends and Owen Barfield studies the concept of Metaphor. It's 1938 and dark shadows grow in the East. What do they talk about and what happens on the way? Based on biographies of The Inklings and the individual authors, their books, letters and diaries, this is an enchanting tale about the long-lasting friendship between the (sub)creators of modern myths and fantasy. You are witness to their conversations, you feel their fatigue when they reach a hilltop and you enjoy their humour and wit. It's almost as if you participate in their journey. And of course - in a way - you do. For as long as you read, the spell isn't broken and the magic is there for you to experience. May I invite you to a special walking tour?

https://www.amazon.com/Rumour-Adventure-Inklings-Story/dp/1791672388/ref=sr_1_3?ie=UTF8&qid=1545156875&sr=8-3&keywords=kees+paling

https://www.facebook.com/An-Inklings-story-265074790801491/?modal=admin_todo_tour

[u.]

A smo že govoril o trilogiji Broken Earth? Letos sem se odločila, da bom našla novo kul fantazijo, ker me v zadnjih letih ni nič tok potegnilo, da ne bi hotla it v službo zarad knjige. Kok sem to pogrešala En dan brskanja po netu in goodreads profil kasneje...tadaa! Našla sem knjigo, ki je ne morem prehvalit.


Avtorica N. K. Jemisin je za svoje delo pobrala že kar lepo število nagrad, lani pa je postala edina avtorica, ki je tri zaporedna leta dobila nagrado Hugo za vse tri dele iste trilogije. To me valjda ne prepriča še v nič, ampak sem se lotila branja.


Broken Earth je razdeljena na  The Fifth Season, The Obelisk Gate in The Stone Sky. Zaenkrat sem nekje na začetku druge in že vidim, da bo tole nekje med mojimi top 3 fantasy cikli. Noro! Sploh ne morem prehvalit. Način, kako je zgrajen svet, in kako se ti počasi odkriva, slog, liki, zgodba - vse je čista desetka in mi deluje zeloooo sveže. Sploh nočem nič spojlat, ker je vse tok dbest in res priporočam en ta leap of faith, ne si nič pogledat, če še ne poznate haha.


Povem samo malo konteksta. Peti letni čas je letni čas uničenja, ki sledi zimi, vsake toliko časa se zgodi in traja od več let do več desetletij - izbruh vulkana, potres, cunami...ene vrste naravna katastrofa pač. Civilizacije propadajo in se dvigajo, ohrani se samo tisto, kar je vklesano v kamen. Obstaja pa posebna vrsta ljudi s sposobnostjo manipuliranja teh zemeljskih sil... In tuki neham Naredite si uslugo in preberite kej od te avtorice. A je kdo že?

[Bwaze]

Pismo, tale Jemsin pa knjige štepa kot Martin... Ne, Martin gre po mojem še na WC bolj poredko, kot ona knjigo izda. 

Zgleda zanimivo, in predvsem čisto novo. Jaz sem zadnje čase bral bolj stare dobre sci-fi mojstre, in pa s precejšnjo zamudo Old Kingdom serijo Gartha Nixa, o kateri je imela Nerlisa predavanje na NMN. In kostum enega od karakterjev iz teh knjig. In knjige mi je posodila. Pomojem so ji všeč.

 

Trenutno sem prebral prve tri knjige (Sabriel, Lirael, Abhorsen), in moram reči, da so kar kratkočasno branje - "unputdownable" je baje izraz, in drugo iz serije, Lirael, sem res prebral v enem dnevu (pa ima 720 strani). O sami zgodbi ste pa itak bili na Nerlisinem predavanju, tako da ni treba ponavljati, ne? Bojda sta naslednji knjigi rahlo slabši, kar se itak serijam pogosto zgodi - samo da ne bo tako treši, kot so od Jean M. Auel nadaljevanja po treh knjigah, ki so samo še grabljenje denarja zavoljo stare slave, vsebine ni pa skoraj nič...

[Ulmiel]

Jaz sem zadnje čase bral bolj stare dobre sci-fi mojstre, in pa s precejšnjo zamudo Old Kingdom serijo Gartha Nixa, o kateri je imela Nerlisa predavanje na NMN. In kostum enega od karakterjev iz teh knjig. In knjige mi je posodila. Pomojem so ji všeč.

 

 

Drgač je pa men bla Clariel top. Sam jst mam rada te epizode, ko si v istem vesolju, sam te vrže nekam drugam, časovno ali krajevno. Ne bom povedala več, da nau kej spoiler.

[u.]

Clariel je bla kr huda ja, priporočam!
Ej Bwaž dej preber, nimam se z nobenim za pogovarjat Tadrugo knjigo zdele požiram in ma par čist norih twistow, tud če kej pričakuješ, je še zmeri zakon, pa res obožujem njen slog. AAA, všeč mi je, a ste opazil

[Boki]

Podprimo domačo avtorico. Naložite pokukajte, napišite vtise!
https://www.amazon.com/gp/product/B07N2WJPYJ?pf_rd_p=1581d9f4-062f-453c-b69e-0f3e00ba2652&pf_rd_r=E6286T1RZP188K2CY0BD

[Burek Legolas]

A je avtorica knjigo poimenovala po svojem priimku?

[Pepi]

Mislm, da prej obratno. Svoje (umetniško) ime po knjigi.

[gaarg]

Berem Baudolino od Umberta Eca.


Kar zanimiva knjiga, duhovita, prežeta z zgodovinskim vzdušjem (najbrž, težko preverim) in domiselnimi karakterji. Ni mi lih bomba za brat, ampak sem na dveh tretjinah in se še kar veselim preostanka.


Je še kdo bral?

[Bwaze]

Naturlich.

Umberto Eco je kar znal. Seveda je njegova najbolj znana zadeva Ime Rože, in mi je malce boljša od Baudolinota, njegova naj knjiga mi je pa Foucaultovo nihalo.

Baudolino je zabaven, čeprav se kar počasi razvija. Ampak zadnja polovica je kar roller-coaster, če misliš, da si že kaj pogruntal, kako se bo zgodba odvila, se močno motiš.