Boki:
Začel sem se mastiti s Puščavskim planetom. Pred leti sem prebral srbski prevod in takoj moram pohvaliti založbo Sanje. Slovenski prevod je bistveno boljši. Tudi dodatki, z vsem, kar sodi zraven, so odlično narejeni in na višjem nivoju od srbskih prevodov. Pohvaliti moram tudi prevajalca Igorja Harba, ker je dal besedilu tisto magičnost izvirnika. Besedišče je dobro narejeno. Končno smo tudi v slovenščini dobili eno od temeljnih del zlate dobe znanstvene fantastike. Upam, da bomo v naši šprahi ugledali še preostale kose sage, ki jih je spletel Frank Herbert. Pri založbi pravijo, če bo ljudstvo glasovalo z denarnicami, potem bodo nadaljevali ... Sam sem že glasoval.
Tudi sam sem ravnokar prebral Peščeni planet, a ga kljub nekaj južno slovanskih izrazov in nekaj polvrstic ene pesmi ne bi uvrstil med "slovensko literaturo", zato pišem v primerno temo.
Edino delo, ki se po mojem mnenju lahko primerja s Peščenim planeto, je Gospodar prstanov.
- Arthur C. Clarke
Peščeni planet Franka Herberta verjetno ne potrebuje posebne predstavitve. Če tega monumentalnega dela znanstvene fantastike iz 1965 še niste prebrali, pa ste mogoče gledali film Davida Lyncha iz 1984, ali igrali realnočasovno strategijo na PC-ju leta 1992 (Blaž se stratigrafsko datira)...
Izvirnik sem prebral že več kot 15 let tega, pred nekaj leti pa sem knjigo kupil in jo prebral še enkrat - in ugotovil, da sem v glavi iz knjige in filma sestavil nekak amalgam, ki mi je bil bolj všeč kot sama knjiga med ponovnim branjem. A sem vseeno dokaj fan in sem seveda prevod lepo kupil (s popustom na Knjižnem sejmu), in ga skorajda na dušek prebral.
Roman Franka Herberta upravičeno velja za enega vrhuncev znanstvene fantastike, saj je epski obseg zgodbe osredotočen s plastičnimi, dodelanimi liki, znanstvene temelje civilizacije prihodnosti pa razširi z ravno pravo mero mistike. Še posebej izstopa bogat jezik, ki povzdigne roman nad sam žanrski izdelek ter ga (tudi tematsko) postavi ob bok Alamutu in Pesmim ledu in ognja.
- prevajalec Igor Harb
Kaj naj rečem o prevajalskem prvencu Igorja Harba? Ni si izbral ravno najlažjega dela, Peščeni planet je poln nenavadnega izrazja, težko spregajočih besed, nerimajočih pesnitev, verskega obredja... Bere se lepo, in nezadržni tok usode te potegne skupaj s protagonistom na divjo vožnjo... Dokler te iz tira ne vrže kakšno nejasno mesto, in ko pogledaš v izvirnik, ugotoviš da gre za napako ali nerodno izbran izraz.
Lep primer je iz "Izrazoslovja imperija" na koncu knjige:
KRISNOŽ: sveti nož Fremenov na Arrakisu; izdelujejo ga v dveh različicah iz zob poginulih črvov; lahko je "skaljen" ali "neskaljen"; skaljeni potrebujejo bližinoelektromagnetnega polja, ki ga proizvaja človeško telo, saj bi sicer razpadli; neskaljeni niso namenjeni uporabi; obe različici sta dolgi približno 20 centimetrov
CRYSKNIFE: the sacred knife of the Fremen on Arrakis. It is manufactured in two forms from teeth taken from dead sandworms. The two forms are "fixed" and "unfixed." An unfixed knife requires proximity to a human body's electrical field to prevent disintegration. Fixed knives are treated for storage. All are about 20 centimeters long.
Toliko napak in nenavadnosti v tako kratkem odstavku! Dodatnega pojasnila, zakaj bi avtor uporabil "skaljen" za "unfixed" v besedilu ni. "Fixed knives" - so "fiksirani" za shrambo, hranjenje brez stika s telesom, in niso neuporabni. Dolžina 20 centimetrov je približna dolžina krisnožev, ne dolžina "obeh različic"...
Prevajalec tudi ne razume najbolje, kaj je dvorezno rezilo, res pa ne pomaga raba "double-bladed" v izvirniku:
KINDŽAL: kratek meč ali dolg nož z dvema približno 20 centimetrov dolgima, rahlo zaobljenima reziloma
KINDJAL double-bladed short sword (or long knife) with about 20 centimeters of slightly curved blade.
V besedilu ni dvoma:
Imelo je dve rezili, kot kindžal...
It was double edged - like a kindjal...
In "slightly curved blade" tudi ni "rahlo zaobljen"?
Napak in nerodnosti sem zasledil kar nekaj, pa izvirnika ne poznam ravno do obisti. In to je v tovrstnem delu kar problematično, še posebej v citatih iz del princese Irulan iz začetkov poglavij, kjer gre v izvirniku za malone jezik verskih knjig, v prevodu pa včasih zveni precej banalno.
Nenavaden je tudi opis prevajanja v spremni besedi, ki jo je napisal prevajalec Irog Harb:
Slovenski prevod Peščenega planeta je na mnogih ravneh predstaljal velik zalogaj. Knjiga je izjemno obsežna, vseeno pa se mnoge niti zgodbe tesno prepletejo in ustarijo trdno zgradbo. V romanu ni sledu o številnih popravkih, ki jih je avtor naredil med dogovarjanji z uredniki in agentom, pred seboj imam monolitno in konsistentno zgodbo. Še večjo zagato je predstavljal pisateljev slog, monoton in pust, ki v angleščini ustvarja ritem branja, v slovenščini pa ga upočasnjuje. To je pri samem prevajanju težko zaznati, zato gre vsa zahvala za dinamičnost in razgibanost besedila uredniški ekipi založbe Sanje.
500 strani verjetno ne šteje več za izjemno obsežno knjigo, še otroška literatura zdaj dosega te volumne.
A kot sem dejal, prevod se kljub posameznim nerodnim mestom lepo in tekoče bere, tako da mi ni žal za nakup.