Nihče noče, da bi bila Igra prestolov bolj podobna Marvelu. Želimo si, da bi bil bolj podoben Martinovi Igri prestolov.
Čar Martinovega pisanja je, da liki delujejo logično, zgodba pa se odvija kot logična posledica njihovih odločitev. Jaz sem si na začetku želel, da bi bila zgodba bolj klasičen fantasy, bolj prijazna do bralca. Ampak to pač nikoli ni bila in ko sem se sprijaznil s tem, sem jo sprejel. Zgodba mi mogoče ni bila všeč, sem jo pa lahko spoštoval.
Zadnjih nekaj sezon (vedno bolj očitno, dlje ko smo od originala in bližje ko smo koncu) pa liki delujejo izključno zato, da se zgodba odvbija v očitno vnaprej določeno smer. Razvoj likov smo vrgli skozi okno, v par epizodah se spremenijo bolj, kot so se prej v par sezonah. Sprejemajo neumne, nelogične odločitve, ki niso v skladu z njihovim karakterjem. Moralno sivino smo nadomestili z idiotizmom in jo-jo skakanjem med ekstremi.
Poleg tega je celoten tok zgodbe slab. Zakaj bi 7 in pol sezon gradil Night Kinga, če ga potem v eni epizodi uničiš? Zakaj prikažeš epski spopad med dobrim in zlom, če v tem spopadu skoraj nihče pomemben ne umre? Zakaj prikažeš ranjlivost Danyjine vojske in zmajev, zakaj dajat njenim nasprotnikom več možnosti, če potem itak en zmaj uniči vse? Zakaj gradiš Brana v zanimiv lik, ki kljub svoji invalidnosti lahko bistveno poseže v dogajanje, če potem nikoli ne poseže v dogajanje? (Če Sam najde v citadeli malo bolj specifično napisan papir, je cela Branova zgodba do te točke irelevantna za potek cele serije.)
Še zadnji udarec pa je fan service. Ena stvar, ki je Igra prestolov nikoli ni počela, je to fan service. Liki, ki so nam bili všeč, so doživeli bedne, žalostne konce. Ogabni liki so pogosto končali na boljšem. Nagrajene so bile pametne strateške odločitve, brezobzirnost, agresivnost, ne pa čast in ponos. Osebno mi to ni bilo všeč (fantasyja v splošnem ne berem zato, ker bi mi bil resnični svet tako blazno všeč), sem pa spoštoval iskrenost takega pisanja (in kasneje snemanja).
Zadnje čase pa smo to vse skupaj vrgli skozi okno. Ni važno, da vsi strategi skupaj sestavijo najslabši načrt obrambe gradu v zgodovini - važno je, da lahko naredimo kul posnetek lučk, ki izginjajo v temo. En dan lahko z glorified samostrelom trikrat zapored zadaneš (napačnega) zmaja in uničiš ladjevje hitreje kot s topovi 18. stoletja, naslednji dan ga s stotimi čisto vsakič zgrešiš. Majhne Mary Sue punčke ubijajo velikane. Gledamo 20-minuten spopad med dvema velikima modeloma, ki bi malo kasneje v vsakem primeru umrla. Med celinami selimo vojske, da lahko naredimo kul overhead posnetek zmaja, ki jih požiga.
---
Kakor koli, serijo je bilo treba dokončat. Glavne igralke in igralci so postali household imena in lahko s filmi zaslužijo bistveno več kot s to serijo. Isto velja za D in D, ki sta nekako uspela prepričat svet, da sta dobra pisca, ker sta z Martinovo pomočjo napisala dobro serijo. Za nagrado sta dobila SW 10-12, kar bo itak spektakularna katastrofa. HBO ima pa itak samo še stroške s serijo. Gledalce so dobili, zdaj jih je treba spravit na druge serije, da ostanejo naročeni. Naslendji hype je Chernobyl, ki bi bistveno manj odmeval, če bi imeli pred sabo še eno (dobro) sezono Igre prestolov. Merchandise se bo pa itak prodajal neodvisno od tega, koliko sezon bi še napisali in kakšne kakovosti so.