Ta topic je precej redko naseljen. Očitno malo ljudi deli svoje bralne izkušnje.
V zadnjem času sem premlel dve fantazijski knjigi izpod šap slovenskih avtorjev.
Knjigi sta različni, da bolj ne moreta biti.
Berem kronološko - kot knjige dobim, tako pridejo na nočno omarico. Žal lahko za leposlovje odredim le omejen bralni čas, saj že lep čas meljem predvsem literarno stroko.
Najprej sem predelal prvi del fantazijske sage
Ilonika z naslovom Saga o cesarju Feliksu.
Avtor, Domen Mezeg, je na predstavitvi na Fanfestu 4 omenil, da je to uvodna knjiga, kjer ni veliko akcije. OK! Saj fantazija ni samo akcija.
Med branjem pa sem dojel avtorjevo definicijo besede akcija - gre za dialoge. Od bralcev zahteva precej potrpežljivosti. Dogajanje je silno ležerno. Na 250+ straneh se odvijejo samo trije omembe vredni dogodki. Gre za smrt starega cesarja, kronanje novega, Feliksa, in družinsko slavje ene od plemiških rodbin. Akcijo (dialoge) zapolnjujejo dolge pasaže opisovanja dežele, kajti cesarstvo Evkliptijo spoznamo skozi precej podorbno opisovanje dela zgodovine, flore, favne, nekaj je pošastkovja ipd. Zabavne so mi izpeljava staroslovenskih božanstev. Cesarstvo je nekakšna mešanica poznoantičnega že krščanskega Rima in zgodnjega srednjega veka. Flora, favna in podnebne danosti so domače, saj imamo recimo Sredozemlje ipd., kar nam je domače.
Vsi, ki ljubite opise sveta, njegovih posebnosti, ljudske značilnosti ipd. vam bo fino. Ilonika ni kakšen ljubezenski interes, temveč mesto, ki se kot omemba pojavi nekako v zadnji tretjini knjige.
Bralstvo, ki ima raje bolj zgodščeno vsebino, bo pogrešalo ločitev opise sveta od pripovedi. Avtorju za bodoče priporočam, naj opise sveta, rodbin ipd. raje vključi v dodatek, kamor bodo pokukali samo tisit, ki jih zanima še kaj več od gole pripovedi. Obrtniško je knjiga spodobno izdelana, gre za mehko vezavo in naslovnico, ki sodi k takšnemu delu. Hvala bogu, da se je avtor odločil za profesionalni izdelek in ne packarijo naključnega fotošoparja.
Vsekakor upam, da bo kmalu tudi nadaljevanje.
Naslednje delo, kis em ga zmlel, pa je distopijska fikcija
Potovati z Orwellom od Jožeta Biščaka.
Knjiga je pravzaprav zbirka zgodb. V ljubljanski Kapelici starcu Pavlu plačujejo za pijačo, da pove zgodbe - kot časovni potnik je z Georgom Orwellom potoval v sredino 21. stoletja, in v knjigi je sedem pripovedi iz sedmih evropskih prestolnic.
Vse pripovedi imajo redečo nit - Gre za mračno vizijo, ko totalitarna Partija v spregi z bizarnimi ekofundamentalisti, še bizarnejšimi nevladniki, militantnimi LGBTQ ...)vseh črk se ne spomnim)+, še militantnejšimi feministkami in priseljenci iz Afrike in Azije ustvari svet, proti kateremu je še Orwellowa 1984 eksotični raj. Kot bi se Islamska država preselila v Evropo. Švedi pristanejo v rezervatih, pobijajo ljudi, ki se drznejo izreči za moški in ženski spol, babica je kaznovana, ker je hotela preprečiti ropanje svojega stanovanja s strani ilegalnih imigrantov iz Afrike ... Imamo množičnega morilca, ki ga obsodijo ekološki fundamentalisti, saj je med obrezovanjem žive meje po nesreči posekal nekaj metuljev. Za militantne nevladnike je pomembnejši metulj kot človek. Nabor predstavnikov nevladnikov je krohotanja vreden, a ko se gre v skrajnost, je vse možno.
Usode likov so tragične, kot se spodobi za distopijo. Noben junak ne preživi, ker je stopil na žulj Partije in njenih skrajnih podpornikov. Avtor odlično obvlada ozadje dogajanja, ki ga začini s tekočo pripovedjo. Občasno se celo nasmehneš, a branje teknjige ni zabava, temveč srhljivo opozorilo.
Vseh 100+ strani se prehitro izteče, a po branju se vsak razumen človek zamisli. Gre za vizijo - Kaj, če skrajna levica prevzame oblast? Zavedati se moramo, da imajo skrajni desničari svojo levičasrko protiutež. Nauk knjige: Prevlada skrajnosti pomeni konec civilizacije, kot jo poznamo in pomeni iztrebljenje evropskega načina življenja in prevlado totalitarnega fundamentalizma, kar nam je znano iz zgodovine.