Natanko si zadela slovenski problem glede fantazijske književnosti. Miha Remec je kakovosten avtor, je tudi pesnik z nekaj pesniškimi zbirkami in žal knjižnice raje kupujejo slabe prevode trivialne literature, a dovolj dobri domači avtorji ostanejo pred vrati knjižnic. Zlasti manjše knjižnice so glede tega škrte. Tu bo treba kaj narediti pri zakonodaji, da bo v vsaki slovenski knjižnici vsaj po en izvod izdane slovenske knjige. Saj tega ni toliko, da bi potem bilo raznih "trilerjev v maniri Dana Browna" ipd. Slovenski avtorji izdajajo (izdajamo) v lastni režiji ali pa pri majhnih založbah, ki nimajo tržnega dosega. Dober prevod stane, a založbe rade varčujejo ravno pri tem. Od Učil sploh ne kupujem ali berem, ker je večina njihovih prevodov ojojoj. Če je kot prevajalec podpisan recimo Pižama ali kdo podoben, potem vem, da bo OK. Prevajalec mora tudi poznati literaturo, ki jo prevaja in ji biti naklonjen. Zato imam rad prevode KUD Police Dubove, ker imajo kakovost. Veselje je brati Lema ali Ballarda v njihovi režiji. Tudi ob sveži knjigi Ivane Myškove uživam, ker gre za kakovostno moderno prozo. Živkovića pa berem v srbščini. Čaka me Pet donavskih čudes (Pet dunavskih čuda) v cirilici. veselim se izziva.