OK, našla neki zanimivega. V
Book of Lost Tales II imata zgodbi
The Nauglafring in
The Tale of Eärendil (napisani
pred letom 1926) več o tem. Štorija je sicer na splošno precej drugačna kot v Silmarillionu - škratje so Morgothovi zavezniki, družinske vezi so drugačne, Fëanorjeci napadejo Diorja, ne pa Sirion (to drugo je Morgothovo delo), razlogi za vgradnjo Silmarila v Nauglafring so drugačni (minimalno, a pomembno) kot kasneje, Beren je še vilinec itd.
Enivej, tu direktno piše, da je ob napadu na Diorja Elwing še otrok in jo, skupaj z Nauglafringom, rešita dve osebi, in potem se odseli k ustju Siriona. Tolkien te verzije ni dokončal, je samo v nekakšnih zapiskih za kasneje, in Elwing v bistvu umre zaradi Nauglafringa (če prav štekam tele opombe, odpluje za Eärendilom, ampak ker je ogrlica prekleta, se nekako na poti utopi). Po drugi verziji se pa spremeni v morsko ptico, kar je tudi v Silmarillionu. Je pa že prej o Nauglafringu pri Diorju napisano več, imamo konkretno debato med Curufinom in Diorjem:
Curufin zahteva Silmaril, Diorju pa hčerka z Nauglafringom okrog vratu preluštno zgleda, da bi pokvaril ogrlico, pa je zato noče dat; zaradi tega nato Curufin zahteva Nauglafring v celoti, če že ne more vsaj Silmarila dobit. Dior ga napodi, naj gre izrofkat druga dva iz Melkorjeve krone, če hoče imeti svoj dragulj. Fëanorjevci napadejo, rezultat je podoben kot kasneje. Ta verzija mi je všeč, ker ima Dior nekaj osebnosti. Kasneje je bil zreduciran na bebavega lepotca.
Potem pa verzija, napisana
med 1926 in 1930: Dior spet dobi Nauglafring, Fëanorjevci zmagajo, celo dobijo Nauglafring (!!!), ampak ker je preklet, se tolk časa tepejo in pobijajo md sabo, da na koncu samo Maglor ostane.
Samo malo zatem je (vsaj) Maedhros še živ, pa Elwing spet potone z Nauglafringom, tako da je bila tale zadeva še zelo v povojih in jo je skoraj takoj opustil. Res nasprotuje sama sebi. Pozabimo tole.
1930-ish verzija ima Elwing, ki se vrže v morje z Nauglafringom na prsih, ampak jo Ulmo reši tako, da jo začara v veliko belo ptico, pa Silmaril gre z njo, ne pa Nauglafring. To je najbliže končni verziji, I guess.
Potem je vmes ena različica, napisana v
kasnejših 30-ih, ki se tega ne dotakne.
Naslednji popravki, ki jih jaz najdem, so iz
50-ih (vmes je Tolkien napisal Hobita in Gospodarja prstanov in se ni ukvarjal z zgodovino) in ta različica seže samo do Doriatha, kjer Elwing še pobegne z Nauglamírjem (tu je ime že spremenjno). Catch pa je, da je zgleda objavljeni Silmarillion miks zgodb do tu, kot jih je skombiniral Christopher. Torej je on Nauglamír nadomestil s Silmarilom, ko je opisoval Elwingin beg? Fora pa je, da ne izgine samo ogrlica, ampak tudi z njo povezano prekletstvo, tako da možno, da jo je Tolkien (JRR ali Christopher) na neki točki nalašč nehal omenjat, ker Elwingino ljudstvo Fëanorjevcem ne preda Silmarila, ker verjamejo, da jim prinaša blaginjo, kar bi bila hecna izjava, če bi bil še vedno vkovan v ogrlico, ki se jo povezuje z Mîmovim prekletstvom ...
Kaj naj zdaj s tem?