Globoka razmišljanja in filozofiranja

[gaarg]

Kul hehe.


Podvprašanje: Če bi lahko izbirali, kaj bo po smrti, kaj bi si ustvarili za posmrtno življenje? Jaz sem mal na hitrco pomislil in bi še najraje bil del nečesa skupnega, tale individualnost postane verjetno sčasoma kr dolgočasna.
Ane, če bi po smrti naredili nebesa, kako bi delovala? Jest nimam pojma 

[Ulmiel]

Đizs, jst ne vem, kako bi si ta lajf zrihtala, da bi mi bilo kul, kaj šele kaj bi v posmrtnem. Itak najprej pomisliš na te stvari, ki so ti zdej super, pa jih pogrešaš, sam ne vem, če imaš to potem celo življenje, ti je še zmeraj tolk kul, še zmeraj tolk ceniš? Jst bi mela ogromen kos zemlje, kjer bi bili gozd, morje in gore, gor bi se odvijal konstanten VLS na enem koncu, na drugem (ne preveč daleč) pa konstanten metal festival, na tretjem pa konstatne plesne delavnice in plesni showi. Vse bi bilo zastonj, družila bi se samo s kul ljudmi. Aja, hrana bi bila beyond awesome  in noben se ne bi ukvarjal s tem kaj redi in kaj ne in kako je kdo oblečen in kako kdo zgleda. Ob morju bi imela kočo, kjer bi lahko imela mir pred vsemi in notri bi bile shranjene vse knjige tega sveta. Tko, vse, da bi lahko končno naredila selekcijo. Aja, pa zraven bi imela klavir in kakšnega Einaudia, da bi mi špilal, pa čaje in kavo kuhal med branjem. Če bi hotel,, bi se lahko občasno zamenjal s kom drugim za špil. da bi se mal spočil. sam govort ne bi smel.

V resnici bi mi to lahko dopizdilo po desetih letih. Kaj pa veš. Zdle mi zveni perfektno.


Men je imel Supernatural zanimiv koncept nebes. Dokaj uradniški, ampak mi je zgledal kot da dejansko bi lahko tko funkcioniral, ker ni enih splošnih nebes za vse, vsak ima svoje notranje želje. Vsaka duša ima svojo "sobo", v kateri se odvijajo njena nebesa. Ena je mela konstanten woodstock. Drawback? V teh nebesih si sam. Pač druge duše ne morejo pridt v tvoja nebesa in obratno. Ne spomnim se, a se lahko vsaj obiskuješ ampak mislim da tud to načeloma ne. Samo "duše dvojčice", se prav tvoj res taprav soul mate j je lahko del tvojih nebes, v tem primeru si delita nebesa oz. to sobo nebes. Ampak to je bajno redko. Ker je res v resnici bajno redko.

V glavnem, mi je bila zanimiva rešitev, ker mi drgač koncept nebes ne gre v glavo. Kar je večini povprečnega folka ideja nebes, je men tko največji cringe na svetu. In ziher sem da velja tudi obratno. In vsak bi mal drgač, kako boš pol naredil eno ogromno polje, kjer bodo vsi srečni na istem kraju in času in da bodo delal iste stvari. Razen če smo vsi mal zombiji takrat pa je tko k en mental institution, kjer smo vsi 100% vodljivi. Not my idea of heaven though. :P

[Boki]

Tako da mi je vedno grozno, ko folk debatira nekaj v smislu "joj, ta pa tko trpi zarad te pa te bolezni, boljš bi bilo, če bi umrl". Ne vem, a ste zihr, da on to hoče?

Skoraj vsakdo ve za kakšen primer. A nagon po samoohranitvi je skoraj nepremagljiv. Koliko ljudi je naredilo samomor zaradi trpljenja ob bolezni?
O posmrtnost bom verjel, ko se bo kdo vrnil in povedal, kako je biti mrtev. Je pa možno, da kdo ujame spomine ali občutke nekoga drugega in misli, da gre za prejšnja življenja. Razne tehnike celo znajo to izbrskati, pa se potem predstavlja kot prejšnja življenja. Na duhovitniški tržnici je veliko tega.
Zavest je energija in ko umrem, najbrž ta energija pač izpuhti, saj je teta entropija pedantna dama. Najbrž bom živel v kakšen črvu. Pred leti sem bral o projektu, ko so natančno tehtali obdobje smrti in dejansko se del celokupnega telesa "izgubi". Koliko je to res, ne bom dal roko v ogenj. Dejstvo pa je, da smrt je konec, tako ali drugače. In ravno smrt je nekaj, česar se ljudje najbolj bojijo, saj je ta strah vsajen globoko v gene. Ko se rodiš, je v paket vključena tudi smrt. Končno in večnost se ne marata.

[Yibor Železnopesti]

V skromen razmislek podajam naslednje.
Letos 11. 11. 2018 bo 100. obletnica konca prve svetovne vojne, konca novega veka in 100 let od začetka moderne dobe človeštva.
Kako daleč smo prišli, v tako kratkem času. 

How time flies, ye'oldie recap od the good 'ol times:

PRAZGODOVINA: Traja cca. 2 miljona let, 10,000 gor ali dol. :P
Obsega praktično vse od opičnjakov in kamene dobe do začetka prvih visokih civilizacij.

STARI VEK: Traja cca. 4000 let, od cca. 3500 p.n.š. do razpada zahodno-rimskega imperija leta 476 n. š.
Aleksander Veliki, Hamurabi, Atila, Rimski imperij, Grški misleci, Kleopatra...

SREDNJI VEK: Traja 1000 let, od 476 do 1492, ko Kolumb odkrije Ameriko.
V Evropi smo se šli viteze in umetnost, v Aziji pa je Džingiskan s konjem zavzel 20% vsega kopnega na zemlji (100. miljonov ljudi).

NOVI VEK: Traja samo še 426 let, 1492 - 1918.
Sploh tle se je je začel poznat napredek, čeprav počasi.

MODERNA DOBA: Traja šele 100 let.
Eksponentna rast vsega je težko za verjet. Sploh ker so na svetu ljudje, ki so se rodili še v novem veku    Kam smo prišli v tako kratkem času.

Že zdaj se govori o silicijevi dobi, dobi umetnih materialov, vesoljski dobi, doba, nano dobi. Nekoč so rekli, da je napredek moderne dobe zaznamovalo takrat končno poceni in dostopno jeklo in kasneje aluminij.

Koliko časa bo trajala moderna doba, preden pridemo do neke ločnice, ko bodo znanstveniki rekli, da smo v novi dobi.
Ko bodo ljudje iz zemlje bivali na drugih planetih?

[gaarg]

Težko je biti objektiven glede korakov v razvoju, če si znotraj tega razvoja, kjer je vse kompleksno prepleteno. Sigurno je količina dostopnih informacij zelo pomembna stvar, tudi skoki v vesolje od Muska so kar impresivni. Na splošno je obdobje relativnega miru in materialnega presežka sprožilo razvoj ki se pospešeno...razvija? Fino je, ker je bilo tudi nekaj razvoja na humanitarnem področju, čeprav je tehnološki razvoj krepko prehitel določena, vsaj tako pomembna področja.

[Burek Legolas]

Sigurno ne bodo znanstveniki rekli "evo, od zdaj naprej smo v post-moderni dobi", ta definicija bo prišla kasneje.

Smo pa sigurno blizu tehnološki singularnosti, ki bo popolnoma spremenila vse.

[Boki]

Se strinjam. Veliko se govori o Industriji 4.0, kjer so ključni oblačno računalništvo, umetna inteligenca, ki temelji na ogromnih, porazdeljenih, podatkovnih bazah in veriženju podatkov. Na ljudski ravni pa velik del ljudstva v določenih ozirih nazaduje, pojav "fahidiotizma" se širi in večkrat me preseneti, kako so nekateri ljudje nebogljeni pri tako temeljnem početju, kot je pometanje in popolnoma nemočne, ko jih odklopiš od omrežnih servisov. Idiotokracija je bil po svoje res preroški film. Neverjetno, kako ljudje nasedajo spodbijanju znanstvenih dognanj in nekritično sprejmejo neumnosti, ki jih kvasijo razni teoretiki zarote (primer cepljenja, zagovarjanje kreacionizma, ploščate zemlje, zarote kemije, fizike, biologije ...). Ravno pred nekaj dnevi sem prebral članek o tem, kako prepoznaš polresnico ali čisto neresnico pri objavah strokovnih dognanj. Ljudje danes namreč zaupajo šarlatanom, ki mastno kasirajo na račun grmenja proti medicini.
Moj povzetek - nisem optimist glede usode človeštva v naslednjih 100 letih. ASeveda prihaja Vodnarjeva doba, a ta Vodnar bo človeštvo utopil v vodi sledenja populizmu, mehkužnosti in nemoči.

[Zurbag]

Prazgodovina in obdobja človeške zgodovine se vedno določajo za pretekli čas, torej ne vemo kolk časa bo trajala moderna doba. Še več, niti ne vemo kako bodo čez 100 let poimenovali dobo v kateri živimo zdaj.

Obstaja tudi veliko različnega poimenovanja na različnih področjih in v strokah. Za stari vek recimo slišiš samo v OŠ, kasneje se govori že o kovinskih dobah, antiki in zgodnjem srednjem veku. V arheološki stroki je že antika zelo splošen izraz in imamo par različnih, krajših obdobij. Kot je rekel Gaarg je po moje nemogoče, da objektivno gledamo na trenutni razvoj in obdobje, ker se to, enako kot za vsak prejšnja obdobja, lahko določi šele v prihodnosti in še tukaj smo lahko objektivni samo v okviru lastne kulture, za katero lahko potem določamo neka obdobja, ki veljajo za splošno znana, objektivna ipd.

[Yibor Železnopesti]

To mev, da v prazgodovino stlačijo vse. sam point je da vsaka doba traja veliko manj kot prejšnja in več se zgodi.

[gaarg]

Mogoče. Mogoče bodo pa čez 1000 let gledali naše stoletje kot na "samo še eno od faz" x dobe, ki je trajala 3000 let. Možno je, da smo tok obsedeni s trenutno vizijo napredka, da se nam zdi, kot da se vse pospešuje, lahko pa da je to samo omejen zorni kot in iluzija. Ka pa to?

[Burek Legolas]

Definitivno smo v času, ko se tehnologija spreminja bistveno hitreje, kot se spreminjamo mi. To je sicer res že zelo dolgo, ampak hitro prihajamo v obdobje, ko ne bomo več dohajali sprememb, ki nas obkrožajo.

1. definicija tehnološke singularnosti:

Konec 19. stoletja je elektrika spremenila, kako živimo, delamo in razmišljamo. V prvi polovici 20. stoletja je bila to televizija. Nekje v 80ih so bili to računalniki. V 90ih je bil to internet. Okoli 2000 so bili to mobiteli. Okoli 2006 so bili to smartphoni in socialna omrežja. Okoli 2010 so se začeli pametni sistemi pojavljati povsod. 2013 ogromen napredek v robotiki in genskem inženiringu. 2014 AR in VR. 2016 droni. 2017 avtonomna vozila.

Ogromni izumi in preboji se dogajajo vse bolj pogosto. Zdaj praktično ne mine mesec, da se ne zgodi kaj takega, kar bi radikalno spremenilo naš svet. Čez par let bo to tedensko. Kakšno leto kasneje vsak dan. Kmalu se bo svet tako hitro spreminjal, da bomo v času konstantnega bistvenega spreminjanja vsega. To je tehnološka singularnost in od takrat naprej postanemo ljudje zaostali.

2. definicija se bolj ukvarja z umetno inteligenco. Trenutno je to eno najhitreje razvijajočih se področij na svetu. AI nas premaguje v igrah, uči se premikati, voziti, komunicirati, prepoznavati, itd. Na neki točki (verjetno ne prav daleč) bomo ustvarili umetno inteligenco, ki bo sposobna ustvariti umetno inteligenco, ki bo bolj napredna od nje same. Od takrat naprej se bodo stvari pričele razvijati neprimerno hitreje, kot bi lahko mi dohajali. Ta dosežek človeštva bo neskončno večji od vsega, kar smo ustvarili pred tem. Mogoče pa bo tudi naš konec.

V vsakem primeru se zdi, da se bližamo prelomni točki. In čisto možno je, da bo v očeh zgodovine vsa naša preteklost do te točke ena velika gmota, ena prazgodovina.

PS: Tole je vse skup mal random nakladanje, tko da hvala vsem, ki ste prebrali do tu.

[Boki]

Ja, z definicijami in razdelitvami je vedno križ. Velik del našega obnašanja še vedno definira genetika in pravilo tetragramatona (teorija samoohranitve z ohranitvijo vrste, teorija iger, teorija užitka in teorija statusa), pri čemer človek v bistvu ni kaj bistveno drugačen od recimo opic, psov in drugih razvitejših sesalcev. To pravilo je razum in z njim povezan grozd višjih zavestnih funkcij zapakiral v to, čemur rečemo civilizacija. Naj se sliši politično nekorektno in nazadnjaško, razvojno nismo nič kaj naprednejši od Starega veka izpred 5000 let. Imamo samo tehnologijo, ki nam je podaljšala roke, nas pohitrila, fizično okrepila in nam zaščitila spomine. Visoke etične standarde so izumili že pred tisočletji. Od anicentnega Egipta pa do danes smo priča zgolj krepitvi učinkov uma in ničesar drugega. Vso to sranje s politično korektnostjo, novimi definicijami spola ipd. so samo dokaz, da smo z etično - duhovnega stališča naleteli na zid. Navkljub vsemu tehnološkemu napredku ta pomeni le podaljševanje človeških fizičnih in razumskih sposobnosti (računalnik ni nič drugega kot okrepitev razuma, avto pa je pohitril naše noge). Po mojem mnenju je naslednji civilizacijski korak trajna naselitev kakšnega od planetov izven našega Osončja. Prva doba - prazgodovina , Druga doba - mestna civilizacija, Tretja doba - vesoljska civilizacija.
Lahko pa zgodovino delimo na dva dela - čas pred Facebookom in čas po njem ...

[Yibor Železnopesti]

Lahko pa zgodovino delimo na dva dela - čas pred Facebookom in čas po njem ...

A se ti zdi, da je FB edina in prva taka reč, ki je pobrala toliko ljudi.

Če že, bi prej rekel obdobje pred množičnimi mediji in po njih. Ali še raje obdobje pred in po prenosnih telefonih, ko je povezanost postala instantna in ni bila več vezana na hišne linije.

[Burek Legolas]

Vso to sranje s politično korektnostjo, novimi definicijami spola ipd. so samo dokaz, da smo z etično - duhovnega stališča naleteli na zid.

Zid, ki ga moramo preplezati, da se prebijemo naprej?


Sicer se ne smatram za strokovnjaka glede teh tem, se mi pa zdi, da se ravno zaradi takega odklonilnega odnosa razkorak še poglablja.

[gaarg]

Po moje so pametni telefoni kr pomemben korak, ker dost vplivajo na komunikacijo. Človek je lahko kjerkoli in kadarkoli prisoten kjerkoli drugje s komerkoli. To dost vpliva na pomembnost fizične prisotnosti, ker si lahko telesno prisoten na točkah A, B in C, pozornost imaš pa na D, kjer opravljaš delo, se družiš itd. To se vse bolj pozna, ker folk lahko dela od doma ali iz kafiča. Seveda to velja za premožnejši del sveta, ampak trendi so trendi.