Jaz imam sebe malo na sumu, da so mi tako všeč vilinci pri Tolkienu ravno zato, ker sem, ko sem prvič brala, mislila, da so čist nesmrtni. Ker mi je smrt ful scary, ampak ne vem, zakaj. Ne verjamem v pekel al pa kaj takega, da bi se bala, kaj bo po njej. Samo konci sami po sebi me strašijo.
Tako da mi je vedno grozno, ko folk debatira nekaj v smislu "joj, ta pa tko trpi zarad te pa te bolezni, boljš bi bilo, če bi umrl". Ne vem, a ste zihr, da on to hoče? Eni bi vsekakor izbrali smrt pred trpljenjem, ampak ker jaz zase nisem prepričana, če bi, ne bi upala trdit za druge.
Sicer pa, ker sem drugače proper agnostik, ne bi bila presenečena, če bi bilo življenje po smrti, ampak trenutno ne verjamem v to. Tudi v reinkernacijo ne, in o njej si mislil podobno kot Pepi. Mislim pa, da tudi če obsta življenje po smrti, da to ne pomeni, da si tam pri polni zavesti (se pravi kot zdajle, samo v oblačku/ognju kot nekakšen duh).
Zdaj pa še prošnja: Skor vsa (večja?) pokopališča imajo danes možnost, da te raztresejo, namesto da pokopljejo žaro. Kar je meni ekstra kul. Tako da bi jaz to izbrala, če bi me (po smrti?) kdo vprašal. Ampak kar bi blo pa še bolj kul, je pa, da če dobite povabilo na moj pogreb, da na skrivaj zamenjate pepel v žari pa potem mene naknadno stresate nekam v morje? (To je super nelegalno, dobite milko s ta celimi lešniki potem v afterlifeu.) Hvaaaaalaaaaaa!