Username: Password:

Show Posts

This section allows you to view all posts made by this member. Note that you can only see posts made in areas you currently have access to.


Messages - Boki

Pages: [1] 2 3 ... 14
1
Še tukaj obvestilo o predstavitvi knjige Magijska gimnazija Lubliana.
Predstavitev bo na Mestni plaži v Celju s pričetkom ob 18 uri.
prireditev sodi v sklop prireditev MO Celje, Poletje v Celju.
Seveda vsi vabljeni!

2
Domišljija ne pozna meja / Re: Vitezi in Čarovniki
« on: July 18, 2018, 08:59:57 AM »
V četrtek, 26. julija s pričetkom ob 18 uri bo na Mestni plaži Celje, v prijetnem vzdušju parka ob Savinji, predstavitev Magijske gimnazije Lubliana.
Tam bo tudi možnost nabave tiskane knjige z 20 % popustom.
O čem bo tekla beseda na predstavitvi?
  • Ko sanje postanejo resničnost
  • Resnična magija
  • Povest o strpnosti, pogumu in ljubezni
  • Meje so v glavah
  • Ko teorije magije zaživijo v praksi
  • Resničnost presega domišljijo
Še povezava: https://www.evensi.com/magijska-gimnazija-lubliana-mestna-plaz/263562210?utm_source=Event+created&utm_medium=email&utm_campaign=Event+promotion

3
Ujeto v kamero, glasbo, na papir ... / Re: Razna nadaljevanja LOTR
« on: July 17, 2018, 01:06:16 PM »
Nekaj v stilu Kako sem se udeležil bitke za Minias Tirith ali pa Ob Frodu na prstanovi avanturi. Za ljubitelje orkov pa Morija je naša.
FF v pozitivnem pomenu mora spoštovati izročilo izvirnika in dodati kaj užitnega. Dober FF je zelo težko napisati.

4
Ujeto v kamero, glasbo, na papir ... / Re: Razna nadaljevanja LOTR
« on: July 17, 2018, 06:19:33 AM »
Zagotovo. Vsekakor je FF dobra stvar, saj krepi ustvarjalno ljubiteljstvo. Če se ljudje našemijo v svoj priljubljen lik, zakaj ne bi o njem tudi pisali?
Kmalu bo za Supernovo prišel na vrsto tudi Tolkien in takrat bom prosil Gil-Galad za pomoč - vsaj pri selekciji izbranih del.

5
Na razpis Fantastična antična Celeia je do zdaj prišlo več izdelkov iz tujine kot domačih del.

6
Ujeto v kamero, glasbo, na papir ... / Re: Razna nadaljevanja LOTR
« on: July 16, 2018, 09:44:12 AM »
Tudi za FF je kategorija. Nagrado je leta 2017 dobila Abigail Nussbaum. FF ni nujno samo pofl, lahko je tudi precej spodobno spisana stvar. Je pa res, da je velika večina FF precej vprašljive kakovosti.

7
Ujeto v kamero, glasbo, na papir ... / Re: Razna nadaljevanja LOTR
« on: July 16, 2018, 06:42:14 AM »
PO tvojem vtisu torej to ne bo dobilo nagrade Hugo za FF. :h14023:

8
2. festival fantazijske književnosti bo od 22. in 23. septembra v Celju. Tokratni bo bolj domače naravnan, seveda pa ne bo brez tujih imen.
Prof. dr Živković bo imel delavnico, Tihomir Jovanović bo predstavil Regia Fantastica 3, imeli pa bomo tudi temo, s katero bomo malce dregnili v osje gnezdo ...

9
Mogoče bo koga zanimal splošni in stalni razpis za spekulativno fikcijo.
http://cld.si/Datoteke/Stalni_razpis_ZF.pdf
Poglejte tudi na http://www.znanstvena-fantastika.si/2018/06/stalni-razpis.html

10
Dajmo se zabavati ....


Quote
Pomislite na moralnega mačka v žaklju!
Še huje, ta moralni maček je brez morale.
Ta maček ždi v svojem žaklju.
Pride mimo mož, ki moralizira.
Daje ga tudi maček predhodne alkohola polne noči.
Kaj naj reče mačku?
Kako moralnemu mačku v žaklju brez morale
razložiti, kaj je to maček od prepite noči?
In kje je tu morala?
Lahko kdo odgovori?


11
Tam sem bil pred leti in je bilo kar fino.

12
Za popestritev - 20-besednica v akciji.
Quote
Muha


Kako vabljivo vetrobransko steklo. Ravno prav. Spelje in izgubim tla pod nogami.
Potem pa nad sabo zagledam nekaj temačno velikega.

13
Prilagam še eno zgodbo. Ne jemljite je preresno ..
Quote
Slava za nesmrtnost


Udobno nameščen sem čakal na Arthurjevo reakcijo.
Nejeverno se zazre vame:
»Tako malo? Četrta knjiga sage je bila bistveno obilnejša. Zakaj zdaj dvesto? To nekako ni v skladu z običaji. Ne vem, kaj bodo porekli tržniki.«
Suho zamrmram:
»Potem naj oni napišejo knjigo,« in vedro dodam. »Se spomniš moje prve knjige? Bila je na sto petdeset straneh.«
Roke položi na tilnik in se prijazno nasmehne:
»Nepozabna je, to priznam.«
»Vidiš? Uspela je samo zato, ker ni bila parada besedne solate. Zadnja mi ni najbolj všeč. Preveč je brezzveznega nakladanja.«
»Brezzveznega nakladanja, ki ti je kupilo tisto palačo. Je v tem kaj slabega? Za besedo dobiš deset in zraven še debel kos deleža od prodaje. Kaj je v tem slabega? Več besed, več denarja, lepši kos kruha.«
Skomignem z rameni:
»Ocenjeval boš, ko ti jo prinesem.«
Arthurju ni ostalo drugega kot strinjanje.
Doma me objamejo nostalgični spomini na prve pesniške in pisateljske poskuse nekega Janeza Pesnika. To sem bil jaz, pred svetlim časom Johna Singerja. Janez je bil sfaliran študent tretjega letnika filofaksa, lebdeč v hermetično zakajenem univerzumu nedoumljive literature, objet s trpljenjem izven časa in prostora. To so bili dnevi neuspešnega boja za denar. Tisti čas sem živel predvsem na račun bolne matere. Potem se je zgodilo naključje, ki me je zapeljalo na pot uspeha.
Pomislil sem na bizarno dejstvo, prevod moje prve knjige v slovenščino. Kako smešno. Janez Pesnik z Zmajskim ognjem ni ustrezal, saj ni pripadal pravemu krogu, ni poznal pravih ljudi, ni bilo dovolj umetniško, a sveži slovenski prevod Dragon's Fire avtorja Johna Singerja je nekaj najboljšega po kranjski in bureku.
V svojem svetišču se zleknem v udoben kavč in s kretnjo aktiviram stekleni zaslon. Z malce rekreativnega mahanja si prikličem prve odzive na knjigo. Nisem si mogel kaj, da se ne bi nasmehnil. V tednu dni se je zavihtela na prvo mesto prodajne lestvice. Zgodba o umoru na dvoru zmajskega kralja sicer ne premika mej umetnosti, a ob milijonu na računu mi dol visi za umetniški vtis. Janez ni bil dovolj dober, a Johnu jedo iz roke.
Natočim si drag viski in pogled se mi ustavi na steni s projekcijo stotih najpomembnejših slovenskih pesnikov in pisateljev. Pomislim na Cankarja in moderno. Kaj so oni pili v trenutkih pomanjkanja? Ampak oni so med nesmrtnimi. Kaj bo z mano, ko mi poteče rok trajanja? Najbrž bodo že vnuki pozabili, s čim sem zaslužil za draga božična darila.
Ob misli na ugodje razkošja me mine razmišljanje o posmrtni slavi. Kaj ima Kette od posmrtne slave? Nič. Sprhnele so njegove kosti, sprhnele bodo moje. Sprostim se. Pred sabo zagledam žensko. Privid! Njeno podoba mi v kri požene eksplozijo potrebnosti. Odgovori na neizrečeno vprašanje:
»Jaz sem tvoja muza besed,« zapoje z glasom za odstrel pokrova spodobnosti. To je gotovo od pijače! Oblije me ščemenje. Daroval bi se ji. Rad bi postal suženj njenega oltarja. Na uho mi dahne:
»Ubogi John, Janez, domačin v tuji deželi, tujec na domači grudi. Ta tvoj boj med končnim in neskončnim. Vse imaš, ker ničesar nimaš. Poglej,« usmeri moj pogled na steno s projekcijo in sladostrastno zašepeta. »Zapri oči in se prepusti,« in njene besede odplavajo. »Poglej.«
Zaprem in odprem oči. Na projekciji se pojavi moj upadel obraz, okrašen z brki. Oblije me medica njenega glasu:
»Neprecenljivo nima cene, a nepomembno je precenjeno.«
Za hip me prešine trak mojega življenja. Kadre razblinjajo posebni učinki njene topline.
»Bi plačal ceno za nesmrtnost? Izgubiš vse, kar imaš in dobiš vse, česar nimaš.«
Očarano prikimam. Zaprem oči.
Budnica! Bizarno kruta budnica – mojih zanemarjenih prstov na nogah se je lotila zvedava miška. Je bila bela? Ne vem. Vem pa za mačka, besno tulečega v ječi moje glave. Z največjo muko se postavim na noge in nosnice oblije vulkan mešanega odorja kozlanja, nekajdnevnega švica, propadajoče šare in cenenega alkoholnega šusa. Odmajem se na hodnik in se skoraj zaletim v prijatelja:
»Nekam bled si videti. Si dobro?« izrazim skrb ob pogledu na njegov nezdravi videz.
Suhljati mladenič upadlega videza dvigne oči, zazrte v megleno mešanico navdiha, omame in bolezni:
»Res?« in iz popolne omrtvelosti se obudi v delno omrtvelost. »Spisal sem nekaj pesmi. Jih hočeš slišati?« mu zapleše iskra v očeh.
Odobravajoče prikimam. Prešine me. Za njih sem že nekje slišal. Ampak kje? Drago je pisal precej težko poezijo. Trpeča duša iz sebe izliva krik razumevanja nerazumljivega.
Sebe in mačka v glavi odvlečem stran od bajte. Presneta slaba pijača.
Končno so mi izdali pesniško zbirko in dobil bom nekaj denarja. Ravno dovolj za štukanje. Kmalu se bo začela sezona inštrukcij in lažje bom zadihal.
Tako zamišljen skoraj stopim v konjski drek. Presneto! Vihar misli me je zanesel na sredino ceste. Hitro se vrnem na rob. Prešine me naključnost mojega tukajšnjega bivanja. Kaj počnem na tej ulici, polni gomazečih ljudi? Nekje v globini čutim odtujenost od tega sveta. Pripadam nekemu drugemu svetu, vzvišenem nad bedo borbe zveri. To renčanje in lajanje sužnjev lonca in iger lažne pomembnosti!
Takole blodim v liričnih meglicah mačjega krika.
Zagledam tablo z vabilom za priložnostno delo. Nimam izbire.
Po petih urah garanja spravim v žep nekaj kovancev. Celih pet ur sem garal in dobil samo ta drobiž.
Odsanjam nekam stran. Dame odmikajo poglede, možje grozeče grbančijo čelo. Seveda nisem ravno pražnje oblečen, pa tudi dišim ne po vrtnicah. V glavi se mi porodi sonet. Obstanem ob Ljubljanici, potegnem zmečkan list papirja, svinčnik in začnem strastno seanso odtiskovanja grmečega slapa navdiha. Globoko v sebi, ob preziru mimoidočih, čutim svoj polet nad vsem tem zlaganim svetom. Moja beseda bo preživela v meso oblečene okostnjake. Duh poetične veličine, ki se poščije na ta svet, zaplava in me dvigne nad vso to bedo gnilega trupla materializma. Gomazeča parada ne-zavedanja sebe. Oni imajo lažnivost svojih mask, a jaz sem nadzemeljska eterična esenca bivanja. Moje telo je lupina nesmrtnega duha, a njihova so minljivi kupi pozabe.
S tresočo roko zapisujem bruhajoč vulkan besed. Ta občutek navdiha je boljši od prijetne pijanosti. Boljši je celo od dobrega šnicla.
Sonet je kar zaplesal na pomečkan papir. Pesem je bit bivanja, a jaz sem večno lirično središče.
Tedaj me prešine. Alkohol ali kaj za pod zob? Ve se! Vino invictus! Odblodim v gostilno. To silnost svoje duše sem moral izpustiti. Denar vržem na mizo in mrzlično sem se oprijel napoja odrešitve. Za polet v muzino naročje potrebuješ brisanje stika z bedo bednikov. In svet se pretrga.
Prijazni vonj gostilniške topline zamenja okruten hlad jesenske noči. Prepoznam oštirjevo besneče rjovenje:
»Ne vračaj se več! Presneta pijandura! Kozlaj po svojem navdihu, ne po mojih tleh!«
Srečam se z mešanico trdega, mokrega in mlačno mehkega z vonjem po konjskem dreku.
Roka mi na čelo trdo nabije zmečkan list papirja:
»Tu imaš svoje poetično kozlanje.«
Za hip me prešine podoba jedre ženske z bujnimi rdečimi lasmi.

14
Omeniti moram sveži projekt na področju nam ljubih žanrov. Za zdaj se trudita Aljoša Toplak in Ivan Šokić (zmagovalec natečaja NMN 2017).
Gre za portal: [size=78%]http://www.znanstvena-fantastika.si/[/size]

15
To pesem sem dal gor za hec in si ne delam nobenih utvar, da je slučajno v čem kaj posebnega saj ni. Takisto ni fantastična ali fantazijskega, pač pa le priložnostna pesmica, ki mi je oni dan prišla pod roke. Sem si rekel, pa dajmo, za popestritev, v objem poletja kaj takšnega, kar je precej namensko za martinovanje. To pesem sem to tudi prebral na lanskem martinovanju, v primernem okolju, seveda brez iluzije o umetniškem vtisu. Sebe pač nimam za pesnika.
Glede stanja se strinjam s Celebriel ...

Pages: [1] 2 3 ... 14